Psihološka pomoč otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem
pri čustvenih, vedenjskih in šolskih težavah.
Težave vašega otroka trajajo že dalj časa, poskusili ste pomagati s pogovori, vendar se stanje ni izboljšalo. Morda vas je k obisku psihologinje usmerila tudi šola...
Velikokrat otrok in mladostnik neposredno z besedo ne pove, da mu je težko. Če opažate, da otrok potrebuje dodatno podporo, se lahko dogovorimo za uvodni razgovor.
Stiska se običajno pokaže drugače kot pri odraslih:
– umik vase ali zapiranje v svojo sobo,
– razdražljivost ali pogoste izbruhe jeze,
– težave v šoli,
- težave s koncentracijo,
– strahovi, tesnoba ali pretirana skrb,
– izguba motivacije,
– spremembe v spanju ali počutju,
– težave v odnosih z vrstniki ali doma.
Psihološka obravnava pomaga otroku ali mladostniku:
- poimenovati in razumeti svoja čustva,
– izraziti stisko na primeren način,
– pomagati pri zmanjševanju notranje napetosti ali tesnobo,
– razvijati bolj funkcionalne načine odzivanja,
– okrepiti samozavest in občutek varnosti.
Kako poteka delo?
Proces je prilagojen starosti in potrebam otroka.
Prvo srečanje vključuje začetni pogovor s staršem brez otroka pri katerem ugotavljamo kaj so težave, kako dolgo trajajo, kaj so starši že naredili, da bi jih odpravili. Pogovorimo se o dinamiki družinskega in šolskega življenja ter o preživljanju prostega časa. prav tako se pogovorimo o pričakovanjih in ciljih dela.
Drugo srečanje poteka z otrokom ali mladostnikom. Pogovorimo se o tem, kako sam doživlja svoje težave, ter skupaj določimo nadaljnji načrt obravnave.
Takšen način dela omogoča, da že na začetku pridobim širši vpogled v otrokovo situacijo, saj starši pogosto lahko ponudijo pomembne informacije o otrokovem razvoju, vedenju in okoliščinah, ki jih otrok sam morda ne bi izpostavil.
Testiranje za pridobivanje odločbe o usmeritvi
V kolikor so v ospredju učne težave, naredim psihodiagnostiko učnih težav, z namenom, da lahko starši podajo vlogo za usmerjanje na Zavod za šolstvo. Na ta način lahko otrok dobi dodatno strokovno pomoč v šoli. Proces zajema štiri srečanja. Prvo srečanje poteka s staršem, drugo in tretje srečanje je testiranje otroka, na četrtem srečanju staršem razložim rezultate testiranja.
Vloga staršev
Starši niso le opazovalci, ampak pomemben vir pomoči otroku. Skupaj skušamo razumeti, kaj se dogaja, poiskati načine podpore doma ter pomagati otroku razvijati bolj učinkovite načine soočanja in ga spremljati skozi proces sprememb.
Pri katerih težavah lahko pomagam?
– Anksioznost in strahovi,
– šolske težave,
– vedenjske težave,
– čustvene težave,
– težave v odnosih z vrstniki ali doma,
– nizka samozavest,
– preobremenjenost ali umik vase.
Pomembno je, da otrok ali mladostnik želi sodelovati v obravnavi. Ob tem je povsem normalno, da ob prvem srečanju občuti strah, nelagodje ali zadržanost.
Na začetku se pogovorimo s starši. Pri mlajših otrocih starši pri srečanjih sodelujejo pogosteje, pri mladostnikih pa redkeje ali sploh ne.
Posamezno srečanje običajno traja 45 minut. Dolžina celotne obravnave je odvisna od težav, ciljev in potreb otroka ali mladostnika.
Otroci in mladostniki so lahko na začetku zadržani, vendar pogovor običajno že po nekaj stavkih steče sproščeno in odprto.
Staršem pomagamo odvzeti občutek krivde ter skupaj poiščemo načine, kako lahko otroka najbolje podpremo.
Za pomoč se odločite, ko sami ne najdete več načina, kako pomagati otroku.
Da. Mladostnik se lahko sam obrne name. Za začetek obravnave mladoletne osebe potrebujem soglasje staršev, ki ga staršem pošljem v podpis.